Ker pa je bila v Tržiču čevljarska tradicija, je znanje izdelovanja obutve ostalo med ljudmi. Dokaj kmalu so se v hišah po Tržiču začele zaganjati enostavne proizvodnje. Izdelava obutve je potekala povsem ročno in ni bilo potrebnega drugega razen materiala, znanja in ročnega orodja.
V veliki družini Jazbec se je vse vrtelo okrog čevljev. Tako so se v družini nekateri ukvarjali z izdelavo, drugi pa tudi že s prodajo obutve na trgu bivše Jugoslavije.
Sprva se je obutev izdelovala enostavno, ročno, z orodji. Kasneje se je v proizvodnje vpeljevalo stroje, zmogljivosti so se večale in obutev se je prodajala po trgovinah celotne Jugoslavije.